Guy Ben-Ary, Nathan Thompson, Andrew Fitch, Darren Moore, Stuart Hodgetts, Douglas Bakkum, Mike Edel: ‘cellF’

‘cellF’ je nevronski sintetizator, prvo avtonomno t. i. mokro-analogno (wet-alogue) elektronsko zvočilo. ‘Možgani’ projekta so biološka nevronska mreža, ki raste v petrijevki in v realnem času nadzoruje niz analognih modularnih sintetizatorjev.

Guy Ben-Ary že več kot desetletje soustvarja z umetniško skupino SymbioticA, ki deluje v edinstvenem umetnostno-raziskovalnem laboratoriju na Univerzi Zahodne Avstralije. V njem se umetniki in znanstveniki z vsega sveta posvečajo raziskovanju, študiju in kritičnemu tematiziranju živih sistemov.

Ben-Ary je po kirurškem odvzemu tkiva s svoje roke v laboratoriju Symbiotice in vitro vzgojil kožne celice in jih s posebno tehnologijo preoblikoval v matične. Kasnejša diferenciacija matičnih celic v nevronsko kulturo je omogočila nastanek Ben-Aryjevih ‘zunanjih možganov’. Nevronska kultura je postavljena v multielektrodni niz (MEA), nekakšno posodo z mrežo 64 elektrod, ki zbirajo električne signale iz nevronskih celic in s tem proizvajajo svoj zvočni portret. Kadar je projekt razstavljen v galeriji, se zvočni signali kot električni impulzi vračajo nazaj in stimulirajo celice k aktivnosti.

Ob vsakokratnem gostovanju avtor sodeluje z enim ali več lokalnimi glasbeniki, ki so povabljeni, da zaigrajo skupaj s ‘cellF’. Glasba, ki jo izvajajo glasbeniki, je posredovana nevronom kot stimulacija, ti se odzivajo s kontroliranjem analognih sintetizatorjev, poslušalci pa so priča improvizirani godbi dveh živih entitet, človeka in raztelesenih človeških nevronskih celic. V dialogu s ‘cellF’ so na dveh zvočnih dogodkih improvizirali člani ene najbolj samosvojih domačih zasedb Širom (Ana Kravanja, Samo Kutin, Iztok Koren) in Alexei Borisov, ikona moskovske eksperimentalne glasbene scene.